22. maj, svetovni dan biotske raznovrstnosti

Biodiverziteta je pestrost vsega živega na Zemlji, v vseh oblikah in medsebojnih vplivih. Opišemo jo lahko z genetsko, vrstno, ekosistemsko in tudi krajinsko pestrostjo. Nanjo gledamo kot na zakladnico življenja na Zemlji, ki hrani podatke o tem, kako preživeti v spreminjajočih se okoljskih razmerah. Izboljšuje odpornost ekosistemov in s tem blaži posledice globalnih sprememb (npr. podnebnih sprememb, vpliv invazivnih tujerodnih vrst).

Biodiverziteta v mestih

Od leta 2008 več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v urbanih območjih in pogosto pozabljamo, da smo tudi v mestih povsem odvisni od biodiverzitete. Ta namreč vpliva na kakovost zraka, čistost in dostopnost do vode ter hrane, od nje pa je odvisno tudi zdravje in dobro počutje meščanov. Na to nas opozarja tudi nedavno razglašeni svetovni dan čebel (20 maj).

Mesta imajo ključno vlogo pri implementaciji mednarodnih dogovorov (npr. Konvencije o biološki raznovrstnosti), ki izboljšujejo stanje okolja. Ta vloga in odgovornost pa z rastjo števila prebivalstva in mest le narašča.

V mestih najdemo številne rastlinske in živalske vrste, nekatere so na urbano okolje povsem prilagojene, s svojo prisotnostjo pa vplivajo na delovanje mesta in meščane. A tudi mesta z odpadki, odpadnimi vodami, onesnaževanjem zraka ipd. vplivajo na biodiverziteto v njihovi okolici. S prostorsko in gospodarsko rastjo urbanih območij potrebujemo tudi vedno več virov, s tem pa vplivamo na biotsko raznovrstnost bližnje in daljne okolice, ki lahko presega razdalje kontinentov.

Zasnova in razvoj mest ter njihovo celostno upravljanje vpliva na moč neposrednega in posrednega vpliva na biodiverziteto ter kako so njene koristi enako razporejene in dostopne v družbi. Zaradi raznolikosti mest in konteksta v katerem delujejo, je lahko njihov prispevek k ohranjanju lokalne, regionalne in globalne biodiverzitete različen. Poleg vzpostavljanja zavarovanih območij narave in njihovega aktivnega upravljanja, je izrednega pomena vključevanje prebivalcev mest v te procese. Takšen pristop ima namreč številne pozitivne učinke na kakovost živega in življenja v mestih.

Zeleno srce Ljubljane

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je »zeleno srce« Ljubljane. Območje bogate pestrosti živega je izjemnega pomena za prebivalce mesta ter eno izmed naravnih čudes Ljubljane za obiskovalce. Dnevno ga obišče več kot pet tisoč, letno pa več kot dva milijona obiskovalcev.

Snaga od letošnjega februarja skrbi za upravljanje krajinskega parka. Prednostne naloge upravljanja, ki so zapisane v letnem programu dela in izhajajo iz začasnih upravljavskih smernic, se navezujejo na izvajanje ukrepov za izboljšanje stanja življenjskega okolja ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Veliko pozornosti bomo zato namenili ozaveščanju in izobraževanju obiskovalcev in prepoznavnosti parka, vzpostavili pa bomo tudi nadzor v parku. Med zelo pomembne naloge spada tudi sodelovanje z lastniki zemljišč v krajinskem parku. Maja smo zato začeli z izvajanjem projekta, s katerim želimo v upravljanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib vključiti zasebne lastnike zemljišč v parku. Sodelovanje z njimi je ključno za nadaljnje ohranjanje našega parka. Projekt financirata Mestna občina Ljubljana in Parki Dinaridov.

Foto: Luka Šparl