Pitna in odpadna voda

Oskrba s pitno vodo

V Mestni občini Ljubljana upravljamo osrednji vodovodni sistem, ki sega tudi onstran meja mestne občine na območje občin Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani in Škofljica, upravljamo pa tudi lokalne vodovodne sisteme Lipoglav, Trebeljevo, Ravno Brdo in Šmarna gora. V občini Brezovica upravljamo lokalni vodovodni sistem Rakitna, v občini Škofljica pa lokalne vodovodne sisteme Orle, Pijava Gorica in Želimlje.

Je tudi naša zvesta spremljevalka, saj jo vsak dan uporabljamo za pitje ter pripravljanje hrane in pri različnih opravilih v gospodinjstvu in industriji. Vsak prebivalec v Ljubljani in okolici porabi na dan 115–150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okrog 200 litrov.

Pot pitne vode od vodarne in vodohrana s prečrpalnico do našega doma.
Pot pitne vode od vodarne (na levi) in vodohrana s prečrpalnico (na desni strani sheme) do našega doma (na sredini sheme).

Centralni vodovodni sistem in osem lokalnih vodovodnih sistemov obsega poleg petih vodarn s 44 vodnjaki še deset manjših lokalnih črpališč in 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, iz katerega se po 42.000 priključkih preskrbuje 330.000 uporabnikov.

Vodovodni sistemi v Ljubljani in okolici v upravljanju JP VOKA SNAGA.
Zemljevid prikazuje lokacijo in razvejanost centralnega vodovodnega sistema v Ljubljani in lokalnih vodovodnih sistemov s pripadajočimi vodnimi viri, vodohrani in primarnim vodovodnim omrežjem. Vodovodni sistemi v Ljubljani in okolici so v upravljanju JP VOKA SNAGA.

Vodni vir osrednjega vodovodnega sistema je podzemna voda peščeno-prodnih vodonosnikov Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, kjer se podzemna voda črpa v petih vodarnah: Kleče, Hrastje, Jarški prod, Šentvid in Brest. Lokalni vodovodni sistemi se napajajo iz lastnih, lokalnih vodnih virov, kjer je vodni vir podzemna voda, zajeta v obliki izvirov ali vodnjakov, ali pa je vir površinska voda.

V osrednjem sistemu se nekatera naselja s pitno vodo stalno preskrbujejo le iz ene vodarne, druga pa iz dveh ali več vodarn, kar je odvisno od porabe vode in tlačnih razmer v sistemu.

Vodarne in zajetja so strogo varovano območje, obdano je z zaščitno ograjo, označeno z opozorilno tablo in pod stalnim nadzorom varnostne službe. Neposreden dostop do črpališč je mogoč le v spremstvu pooblaščene osebe. Osebje je stalno navzoče le v vodarni Kleče.

Iz vodarn in zajetij potekajo vodovodi večjih premerov in ti z objekti na sistemu, kot so rezervoarji, vodohrani in prečrpalnice, tvorijo primarno vodovodno omrežje. Iz primarnih vodovodov v smeri uporabnikov potekajo vodovodi manjših premerov. Ti so povezani v gosto mrežo sekundarnega vodovodnega omrežja. Premeri vodovodov so od 50 do 800 milimetrov.

V Ljubljani priteče pitna voda po vodovodnem omrežju do uporabnikov iz naravnega okolja, brez tehničnih postopkov priprave vode in je klorirana le občasno. Na lokalnih vodovodnih sistemih pa poteka priprava vode. Ta se na poti iz črpališč do uporabnikov v omrežju ne zadržuje dlje kot nekaj ur. Voda na više ležeče predele, kot je denimo grajski hrib, zaradi prenizkega tlaka v vodovodnem omrežju ne bi pritekla brez dodatnih naprav. Zato se v vodovodno omrežje vgradi prečrpalnica ali hidropostaja.

Prečrpalnice, katerih jih je 11, črpajo vodo v vodohran, pri čemer je njihovo delovanje po nadzorno-krmilnih mehanizmih povezano z nivojem vode v vodohranu, od tam pa nato voda potuje do uporabnikov. Hidropostaja je naprava, ki na vodovodnem omrežju za njo vzpostavi ustrezno visoke in stabilne tlačne razmere, odvisno od potreb v više ležečih objektih. Na sistemih je vgrajenih 20 hidropostaj. Nasprotno vlogo od prečrpalnic imajo regulatorji tlaka, ki na določenih predelih vodovodnega omrežja znižujejo tlačne razmere na vrednosti, ki so sprejemljive za uporabnike.

Armaturna celica vodohrana Pržan je preplet vodovodnih cevi z ventili in stopnic ter podesta za pregled nemotenega delovanja omenjenega objekta.
Armaturina celica vodohrana Pržan. Foto: D. Pal, B. Čeak, J. Maček

Vodohrani so armirano-betonski delno vkopani objekti z eno ali dvema vodnima celicama. V vodohrane doteka voda neposredno ali pa skozi prečrpalnice. Kadar je poraba vode v vodovodnem sistemu manjša, na primer ponoči, se presežki načrpane vode črpajo vanje. Pri povečani porabi pa v vodovodno omrežje poleg načrpane vode iz vodarn doteka tudi voda iz vodohranov. Ti omogočajo s svojimi rezervnimi zmogljivostmi stabilnejšo in varnejšo preskrbo s pitno vodo. Ob nenadnem prenehanju črpanja vode bi za pokritje potreb na omrežju lahko začasno izkoriščali le vodo iz vodohranov. Devetnajst vodohranov ljubljanskega vodovodnega sistema ima skupno prostornino 21.000 m3, na lokalnih vodovodnih sistemih pa deluje 12 vodohranov z zmogljivostjo 2500 m3. Okolica Ljubljane je hribovita, zato so rezervoarji na pobočjih, ki obdajajo mesto. V Ljubljani za vzpostavitev zadostnega tlaka na omrežju ne poznamo tako imenovanih vodnih stolpov, kot jih poznajo mesta na ravninskih območjih.

Na vodovodni mreži je vgrajenih več kot 9600 hidrantov. To so mesta vodovodnega omrežja, kamor je mogoč dostop do vode ob morebitnem požaru. Na vodovodni mreži lahko najdemo tudi skoraj nepregledno število drugih armaturnih elementov: zasunov, loput, zračnikov, blatnikov. Preglede vodovodnega omrežja opravljamo vizualno in z avdiomerilniki, ki jih vgradimo na posamezne odseke omrežja. Z opremo za avtomatsko merjenje pretokov in tlakov v omrežju pridobivamo podatke za analize, ki so namenjene optimizaciji delovanja sistema, preventivnim posegom, kot je zamenjava poškodovanega omrežja, in pripravljanju sanacijskih programov.

V omrežju ljubljanskega vodovodnega sistema so vgrajene jeklene cevi, cevi iz litega železa, iz polietilena in polivinilklorida, iz nodularne litine in azbestno-cementne cevi. Najstarejši vodovod je star več kot 120 let. Pri obnovah vodovodnega omrežja se najpogosteje uporablja nodularna litina, najpogosteje uporabljeni material hišnih priključkov pa je polietilen.

Delovanje vodovodnega sistema je vodeno in nadzorovano v nadzornem centru. Tja se prenašajo vsi podatki o delovanju posameznih objektov. Tisti, ki so namenjeni črpanju, prečrpavanju in shranjevanju vode, so avtomatizirani in nadzorovani daljinsko. Krmilniki na podlagi vhodnih podatkov samostojno urejajo procese črpanja in prenašajo podatke v nadzorni center. Prenos podatkov med objekti in nadzornim centrom poteka po radijski postaji. Programsko opremo ves čas obnavljamo glede na sodobne smernice razvoja v svetu.

Poraba pitne vode se na objektih, priključenih na javno vodovodno omrežje, meri z vodomeri. Pred vgradnjo vodomera se vsak vodomer preveri v lastnem laboratoriju za kontrolo vodomerov, ki je akreditiran glede na zahteve standarda SIST EN ISO/IEC 17020. Da bi bile meritve porabe vode za obračun zanesljive in pravilne, vgrajene vodomere zamenjamo vsakih pet let, večje pa vsake tri leta. Pripravljamo tudi projekt za daljinsko odčitavanje porabe in avtomatski prenos podatkov do svojih podatkovnih baz.

Priključitev objekta na vodovodno in kanalizacijsko omrežje s pripadajočo hišno infrastrukturo.
Priključitev objekta na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.

 

S prijavo na e- novice soglašate, da JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. uporabi vaš elektronski naslov za namene obveščanja o novostih, ponudbi, splošnih informacijah, povezanih z dejavnostjo, ki jo izvaja JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., dogodkih, nagradnih igrah in drugih aktualnih zadevah ter poslovnih informacijah ter da izvaja analize o branju poslanih vsebin za lastne potrebe. Vaše osebne podatke (ime, priimek in elektronski naslov) JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. lahko obdeluje do preklica vaše privolitve.

\r\n\r\n

Hkrati ste s prijavo na e-novice seznanjeni, da se iz sistema obveščanja (e-novic) lahko kadarkoli odjavite preko povezave, ki bo v vsakem sporočilu.

\r\n\r\n

JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. se zavezuje, da elektronskega naslova ne bo posredoval, posodil ali prodal tretji osebi, brez predhodnega obvestila in pridobitve pisnega soglasja posameznika, in da bo vaše osebne podatke skrbno varoval v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. S prijavo ste seznanjeni, da JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. lahko uporablja zunanji novičarski servis skladno s pravili slednjega (npr. mailChimp) in podatke hrani v oblaku.

\r\n\r\n

Osebne podatke o posamezniku/ici bo JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. obdeloval zgolj v okviru zgoraj naštetih namenov zbiranja.

\r\n