Zgodovina
Osnovni koncept odvajanja in čiščenja odpadnih vod za mesto Ljubljana je že leta 1899 pripravil profesor Jan Vladimir Hrasky skladno z urbanističnim načrtom popotresne obnove. Ta je predvideval postavitev čistilne naprave na Kodeljevem. Kasneje se je z urbanizacijo mesta potencialna lokacija pomikala dolvodno ob reki Ljubljanici. Najprej na območje Fužin, nato pa je bila dokončno izbrana lokacija v Zalogu ob sotočju reke Ljubljanice in reke Save.
Začetek načrtnih prizadevanj za gradnjo CČN Ljubljana sega v leto 1975, ko so bile izdelane prve idejne tehnološke in prostorske zasnove. Leta 1986 je TOZD Kanalizacija naročil podjetju SMELT izdelavo idejnega načrta. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bila gradnja čistilne naprave razdeljena na več faz. V prvi fazi je bila postavljena mehanska stopnja čiščenja s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti. Začetek gradnje prve faze je bil v letu 1989, pričetek obratovanja pa leta 1991. Gradnjo so vseskozi pestile težave zaradi neurejenega financiranja in izredno visoke inflacije, ki je bila značilna za takratni čas.
Priprave na drugo fazo so se pričele že v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Namen je bil obstoječo čistilno napravo nadgraditi z biološko stopnjo čiščenja in z objekti za obdelavo odvečnega blata. V tem času so se projekti dopolnjevali in spreminjali v skladu s spremembami zakonodaje in z novimi spoznanji na področju čiščenja odpadnih vod. Gradnja druge faze se je pričela leta 2002 in leta 2005 je pričela poskusno obratovati nova mehansko-biološka čistilna naprava. Prve uradne meritve so bile izvedene v začetku leta 2006.
