Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je najbolj obiskan krajinski park v Sloveniji, saj ima skoraj dva milijona obiskovalcev letno oziroma v povprečju več kot pet tisoč obiskovalcev na dan, ljudje pa v njem tudi živijo, delajo in se izobražujejo.

Na območju krajinskega parka so štirje kulturni spomeniki državnega pomena (Plečnikova promenada, Cekinov grad, Lokacija letnega gledališča v Tivoliju in Trikotni park v Tivoliju), osem kulturnih spomenikov lokalnega pomena in še triindvajset enot kulturne dediščine.

Osnovna raba večine površine krajinskega parka je gozdarstvo, majhen del je namenjen kmetijstvu, na robovih je prisotna poselitev in terciarne dejavnosti. Točkovno se pojavljajo še druge vrste rabe, vse pa se zaradi neposredne bližine mesta prepletajo z množično rekreacijsko rabo. Stanje vsake izmed dejavnosti, še bolj pa njihov preplet, pomembno vpliva tudi na stanje narave.

Območje krajinskega parka je zelo pomembno z vidika varstva naravnih vrednot in krajinskih značilnosti ter  ohranjanja biotske raznovrstnosti. Park kompleksno povezuje različne naravne enote v celoto in predstavlja mozaični preplet mnogih ohranjenih ekosistemov, katerih sestavni deli so tudi redke in ogrožene rastlinske ter živalske vrste.

Na območju krajinskega parka so štiri ožja zavarovana območja. Klasično nahajališče evropske gomoljčice Pod Turnom in park Tivoli sta razglašena za naravna spomenika, prehodno barje Mostec in mokrotna dolina s prehodnim barjem Mali Rožnik pa sta razglašena za naravna rezervata. V parku je še pet območij naravnih vrednot in dvanajst drevesnih naravnih vrednot, ekološko pomembno območje Rožnik, več habitatov zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju ter več zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

JP VOKA SNAGA d.o.o. je oktobra 2017 podpisala koncesijsko pogodbo za upravljanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, z upravljanjem parka pa začela februarja 2018. Prednostne naloge upravljanja krajinskega parka so zapisane v letnem programu dela in izhajajo iz začasnih upravljavskih smernic. Navezujejo se na izvajanje ukrepov za izboljšanje stanja življenjskega okolja ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Veliko pozornosti bomo namenili tudi ozaveščanju in izobraževanju obiskovalcev in prepoznavnosti parka, vzpostavili pa bomo tudi nadzor v parku.  Med zelo pomembne naloge spada tudi sodelovanje z lastniki zemljišč v krajinskem parku, saj jih bomo vključevali v aktivnosti na območju krajinskega parka.