Obračun storitev ravnanja z odpadki v praznih stavbah oziroma delih stavb
Izvajalec javne službe stroške ravnanja s komunalnimi odpadki od 2015 zaračunava tudi za stavbe oziroma dele stavb, v katerih bodisi ni prijavljenih prebivalcev bodisi zanje nima podatkov o prostornini zabojnika/zabojnikov.
Obračun stroškov v primeru praznih stavb nalagajo trije predpisi:
- občinski odlok o zbiranju komunalnih odpadkov,
- Uredba o metodologiji za oblikovanje cen komunalnih storitev (na kratko: Uredba o cenah) in
- Sklep o tarifnem sistemu za obračun storitev (na kratko: Tarifnik).
Pri počitniških objektih, praznih stavbah in praznih stanovanjskih ali poslovnih enotah se za obračun upošteva najmanj eno tretjino najmanjše velikosti zabojnika za mešane komunalne in najmanjšo pogostnost odvoza, ki je določena z občinskim odlokom, ali najmanjšo velikost zabojnika in najmanjšo pogostnost odvoza. Spremembe v obračunu storitev za omenjene objekte po novem veljajo v občinah Horjul, Škofljica in Velike Lašče.
Na območju, kjer uporabniki odpadke odlagajo v podzemne zbiralnice, se po novem za obračun pri praznih stanovanjskih ali poslovnih enotah upošteva minimalno število vnosov, tj. šest vnosov mešanih komunalnih odpadkov in osem vnosov bioloških odpadkov.
Obračun poteka praviloma dvakrat letno, in sicer konec junija za prvih šest mesecev in konec decembra za zadnjih šest mesecev v letu. Obračuna se dejansko število mesecev, ko je bila stavba oziroma del stavbe prazen. Prejemnik računa je lastnik stavbe.
Prazne stavbe ne dobijo zabojnika za odpadke (vsak objekt, ki ima zabojnik, je namreč vključen v redni odvoz odpadkov in plačuje stroške glede na velikost ter število zabojnikov), lahko pa njihov novi uporabnik/lastnik uporablja ekootoke, zbirni center in odvoz kosovnih odpadkov po naročilu.
Dejstvo je, da za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (enako kot za zagotavljanje javne službe oskrbe s pitno vodo ali z električno energijo) potrebujemo infrastrukturne objekte. To so objekti na odlagališčih komunalnih odpadkov, v zbirnih centrih, regijskih centrih za ravnanje z odpadki in skladiščih komunalnih odpadkov. Infrastrukturne objekte je najprej treba zgraditi, nato pa vzdrževati, kar povzroča stroške amortizacije in vzdrževanja. To je del fiksnih stroškov (ponekod jih imenujejo omrežnina ali priključna moč), njihovo kritje pa zagotavlja obratovanje in nemoteno izvajanje storitev javne službe.
Za prazno stavbo je kljub temu, da komunalni odpadki iz gospodinjstev ne nastajajo, treba zagotoviti pokrivanje določenega dela fiksnih stroškov, saj podjetje le tako lahko zagotovi, da je celoten proces ravnanja z odpadki (zbiranje, odvoz, predelava in odlaganje odpadkov) zagotovljen takoj po vselitvi v objekt.
Stroškov ravnanja z odpadki se ne obračunava za objekte, ki nimajo stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev in so hkrati neprimerni za bivanje (nedokončani objekti, delno porušeni objekti, objekti brez oskrbe z električno energijo in/ali s pitno vodo …). Lastnike takšnih stavb Voka Snaga prosi, naj pošljejo (e-)dopis z dokazili, da na tem naslovu ni prijavljenih prebivalcev (Potrdilo upravne enote / krajevnega urada, da na dotičnem naslovu nima nihče prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča) in fotografijami objekta. Na osnovi prejete dokumentacije Voka Snaga preveri stanje tudi na terenu.
