Aktualno

Črpališča pitne vode in pesticidi

Upravljavci vodovodov smo pred desetletjem optimistično spremljali spremembo zakonodaje, ki je pristojnosti za sprejemanje vodovarstvenih območij iz lokalnega prenesla na nivo pristojnega ministrstva in vlade. S tem so se razrešili primeri, ko so se ta razširjala na območja več občin, kar zahteva usklajevanje mnenj številnih deležnikov, poenotile pa so se tudi vsebine. A smo presenečeni ugotovili, da se po novem v najbolj občutljivem vodovarstvenem območju z najstrožjim režimom delovanja dovoljuje več kot nekoč, tudi uporaba nekaterih pesticidov. Ideje o ekološki pridelavi v bližini virov pitne vode so zamrle. Trajno travinje so zamenjali enoletni posevki. 
Vodovarstveno območje je razdeljeno na več območij, na katerih vladna uredba predpiše različne stopnje varovanja glede na to, kako hitro lahko onesnaževala prispejo do zajetja. Pričakuje se, da bodo ukrepi v neposredni bližini črpališč, do koder je potovalni čas glede na geološke in hidrogeološke razmere, strukturo tal, količino in režim črpanja od nekaj ur do nekaj dni, morda tednov, zelo strogi. A ni vedno tako. Nekatere človekove dejavnosti, ki vplivajo na kakovost podzemne vode, se predvsem na aluvialnih ravnicah, kot je Ljubljansko polje, odvijajo praktično na ograjah črpališč, kjer praviloma ne bi smela potekati nobena druga dejavnost, razen tistih, ki so namenjene oskrbi s pitno vodo. 
Ljudje tu celo živijo in delajo, kmetujejo, vrtičkajo, se vozijo z avtomobili, gradijo ceste in drugo infrastrukturo. Kar umakniti vseh dejavnosti seveda ni mogoče. A upravljavci vodovodov zato slabo spimo. Izkušnje namreč kažejo, da lastnikom zemljišč ne gre vedno vse po načrtih. 
Naj tokrat izpostavimo uporabo pesticidov. Strokovne podlage, ki slonijo na številnih raziskavah, sicer dokazujejo, da nekateri pripravki za zaščito rastlin v primeru, da so uporabljeni na pravilen način, niso nevarni do te mere, da bi ogrozili kakovost virov pitne vode in zdravje ljudi. A ne živimo v idealnem svetu. Pri pripravi pripravkov za zaščito rastlin prihaja do napak, lahko se zgodi okvara stroja. In prav zaradi teh primerov upravljavci vodovodov zahtevamo prepoved rabe pesticidov na najožjih vodovarstvenih območjih. Pri naših zahtevah sem nam pridružuje tudi stroka, z izjemo kmetijske. Pridružili bi se nam tudi uporabniki pitne vode, če bi vedeli, da se pesticidi uporabljajo na ograjah črpališč. To je kratko malo sprto z zdravo pametjo. Kljub strokovnim argumentom, ki kažejo, da bo ob uporabi pesticidov v bližini vodnjakov vse v najlepšem redu, zagovarjamo zdravo razumski premislek: nekatere dejavnosti v bližino črpališč pitne vode pač ne spadajo, tveganje za zdravje uporabnikov je zaradi nevarnih snovi, kot so pesticidi, preveliko. Zvonijo vsi rdeči alarmi. Tudi argumenti, da je sistem preskušen v tujini, niso prepričljivi. Predpisov ne gre prepisovati. Razmere pač pri nas niso enake: niti naravne niti družbene. Zakonodajo lahko napišeš na način, kot je pri nas danes, a le, če so najprej vzpostavljeni pogoji ter zatem še lestvica vrednot. Hitrost vožnje je na cesti omejena, ker z nevarno vožnjo ogrožamo sebe in druge in ker se sami ne znamo brzdati. Pri rabi pesticidov pa zakonodajalec verjame, da bo uporabo pesticidov kontroliral kar uporabnik sam. In to dejstvo je šokantno. Da, kontroliral jo bo tam, kjer bo ozaveščenost in občutljivost posameznika in družbe na okoljska vprašanja dovolj visoka. Pri nas pa se to konča že na ograji lastnega dvorišča.
Uporaba pesticidov na ograji vodarne je torej z vidika uporabnika pitne vode, to smo mi vsi, nedopustna. Mnenja smo, da obstajajo tudi druge rešitve. Videti je, kot da smo upravljavci vodovodov in kmetovalci na nasprotnem bregu, a to ne drži. Smo na isti ladji. Upravljavci vodovodov smo pripravljeni kmetovalce na vodovarstvenih območjih podpreti tudi s skupnimi akcijami, npr. promocijo pridelave hrane na vodovarstvenih območjih. Čutimo pa se odgovorne opozoriti na nevarne dogodke, ki jih je moč preprečiti. Zato apeliramo na pristojno administracijo, da spremeni zakonodajo v delu, ki govori o uporabi pesticidov na najožjih vodovarstvenih območjih in jo prepove.

Prispevek dr. Brigite Jamnik je bil objavljen v rubriki Pisma bralcev časnika Večer, 3.7. 19.

S prijavo na e- novice soglašate, da JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. uporabi vaš elektronski naslov za namene obveščanja o novostih, ponudbi, splošnih informacijah, povezanih z dejavnostjo, ki jo izvaja JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., dogodkih, nagradnih igrah in drugih aktualnih zadevah ter poslovnih informacijah ter da izvaja analize o branju poslanih vsebin za lastne potrebe. Vaše osebne podatke (ime, priimek in elektronski naslov) JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. lahko obdeluje do preklica vaše privolitve.

\r\n\r\n

Hkrati ste s prijavo na e-novice seznanjeni, da se iz sistema obveščanja (e-novic) lahko kadarkoli odjavite preko povezave, ki bo v vsakem sporočilu.

\r\n\r\n

JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. se zavezuje, da elektronskega naslova ne bo posredoval, posodil ali prodal tretji osebi, brez predhodnega obvestila in pridobitve pisnega soglasja posameznika, in da bo vaše osebne podatke skrbno varoval v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. S prijavo ste seznanjeni, da JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. lahko uporablja zunanji novičarski servis skladno s pravili slednjega (npr. mailChimp) in podatke hrani v oblaku.

\r\n\r\n

Osebne podatke o posamezniku/ici bo JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o. obdeloval zgolj v okviru zgoraj naštetih namenov zbiranja.

\r\n