130 let ljubljanskega vodovoda
15. 05. 2020
17. maja 1890 je pitna voda prvič pritekla v 606 od 900 takratnih ljubljanskih hiš, in sicer po 27 kilometrov dolgem vodovodnem omrežju.
Prve kaplje vode, ki so takrat stekle po ljubljanskem vodovodu, so prišle iz štirih vodnjakov v vodarni Kleče. Ta je še vedno srce in duša ljubljanskega vodovoda; vodnjak številka 3 deluje še danes.
Sprva so odločevalci razmišljali, ali naj vodo za vodovod zajemajo iz površinskih voda ali iz podzemnih. Na srečo je mestna politika poslušala stroko, naj izkoristi podzemno vodo. Poleg tega so prvo vodarno odmaknili precej stran od mesta, zato širjenje in posledično urbanizacija mesta nista ogrozila vodnega vira.
A po začetnem letu 1890 se vodovodno omrežje, ki ga je projektiral Oskar Smreker, ni širilo hitro. Mesto je vodovodne cevi polagalo le tja, kjer je bila gostota poselitve takšna, da se je to izplačalo. Čeprav si danes ne moremo predstavljati, da bi se kdo otepal vodovoda, pa so bili Ljubljančani sprva zadržani do te novosti. Prej so vodo iz vodnjakov in studencev jemali zastonj, s prihodom vodovoda pa so jo morali plačevati. Poleg tega si mnogi niso mogli predstavljati, ali bo v javnem vodovodnem sistemu dovolj vode za vse in kakšna bo.
