Naj bo lačna vaša slaba vest, ne vi

Jutri je prvi mednarodni dan, posvečen ozaveščanju o izgubah hrane in odpadni hrani. V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada v letu 2018 nastalo približno 140 tisoč ton odpadne hrane − 68 kilogramov na prebivalca. S tem, ko mečemo proč hrano, povzročamo škodo sebi in svoji denarnici, pri čemer pa zmanjševanje količin zavržene hrane od nas ne zahteva, da se postavimo na glavo. Samo največ 9 majhnih in preprostih sprememb je potrebnih.

1. V trgovino ne hodite lačni, sicer boste zagotovo kupili ogromno nepotrebnih izdelkov. Vedno vzemite nakupovalni seznam, sicer boste kupovali brezglavo. V trgovino tudi ne hodite vsak dan – hladilnik ni nikoli tako prazen. Določite raje dan ali dva v tednu za nakupovanje, nato pa vsak mesec vsaj enega od teh dni namenoma preskočite.
2. Ne kupujte izdelkov samo zato, ker so v akciji. Ste prepričani, da boste v naslednjih nekaj mesecih pojedli XXXXXXL paket slanih palčk z dodatkom sezama? Bodite iskreni do sebe - je to sploh nekaj, kar bi sicer uvrstili na vaš nakupovalni seznam?
3. Naložite si aplikacijo za kuharske recepte ali izdelovanje nakupovalnih seznamov. Najbolje oboje. Tako boste imeli ideje, kaj storiti z ostanki ali presežnimi živili vedno pri roki.
4. Če v gostilni ne morete pojesti vsega, kar ste naročili, naj vam hrano zavijejo za domov. Ni sramotno, če meso, rižoto, kos sladice – kar koli pač, česar niste mogli pojesti, odnesete s seboj. Je pa nedopustno z okoljskega in s finančnega vidika (konec koncev ste hrano plačali!), da nepojedena hrana konča med odpadki.
5. Roki trajanja niso božje zapovedi, so le orientacijsko sredstvo. Živila pogosto lahko zdržijo dlje, kot je napisano na embalaži, še posebej pri »najmanj do«. Če je jogurt kakšen dan čez rok trajanja to sploh ne pomeni, da je zanič. Odprite in poskusite ga – če sta vonj in okus takšna kot ponavadi, ga lahko pojeste.  
6. Pred hladilnikom vedno sledite načelu PNPV – Prvi Noter, Prvi Ven. Prednost imajo sveže sestavine, konzerva tunine bo zdržala še do naslednje olimpijade. 
7. Neugleden kos zelenjave in zmehčan kos sadja sta stvar oblike, ne vsebine. Obrežite, olupite, če je treba, in izkoristite njune hranljive snovi za juho ali smoothie.
8. Kuhajte z glavo, ne z očmi. Če se spravljate v kuhinjo sestradani, od predvidene količine odštejte vsaj tretjino. S tem, ko ne skuhate še enega krompirja ali pesti testenin za »vsak slučaj«, prihranite denar (in občutek slabe vesti).
9. Zamrzujte! – z zamrzovanjem lahko podaljšate življenjsko dobo jogurta, kisle in sladke smetane, moke, mleka in masla. Seveda je mogoče zamrzniti tudi vino – kar ga ostane v steklenici, ga zlijte v posodico za ledene kocke in uporabite pri kuhanju.